Več žura, manj smeti: 5 ukrepov za bolj eko dogodek

Namigi za bolj eko dogodek v teoriji in praksi

Sonce se je ravno skrilo za drevesa in jesenski hlad je pritisnil na veselo ter sito druščino na naši piknik ohceti. Trebuhi so bili polni po skodelici toplega golaža in porciji čevapov, da niti ne omenjam zvrhanih pladnjev pisanih piškotov in drugih sladic. Množica povabljenih je bila obrnjena proti odru, kjer se je odvijal program, za katerega je vsak gost prispeval listek s posvetilom. Do tega trenutka je minilo je 5 ur, v katerih je imelo 100 povabljencev nešteto priložnosti za ustvarjanje smeti. Na odru sem bila tudi jaz, gledala sem vse poznane in ljube obraze, pogled pa mi je ušel tudi k velikim črnim vrečam: “Kaj je v njih in ali so že polne? Nam je uspelo pravilno ločevati odpadke in zajeziti veliki kup smeti?”

Da bi bile vreče za smeti čim bolj prazne, smo se organizatorji namreč trudili že med pripravami dogodka. Na kaj smo pomislil že pred piknikom, sem zbrala v spodnjih petih točkah. Pa ne da bi komu težila za nazaj, bolj zato da bo še kakšna boljša ideja za naprej.

1. Lesen pribor in papirnati krožniki

Sprva sva načrtovala res majhen dogodek, le za sorodnike. In če bi prišlo do 30 povabljencev, bi jedi gotovo stregla kar na običajnih krožnikih ter s priborom za večkratno uporabo. A ko sva dobro preštela bližnjo žlahto ter dodala še nekaj prijateljev, pa boljše polovice in otroke, se je kaj hitro izkazalo, da bo lačnih povabljenih krepko čez 30!

Jasno je bilo, da bo potrebno uporabiti pribor za enkratno uporabo. Če bi bila finančna omejitev nebo, bi vsak gost jedel iz krožnika, narejenega iz palmovega listja ter imel pribor, ki se ne le razgradi, ampak ga je možno kar takoj pohrustati skupaj s sladico. No, v resnici je bil budget za organizacijo ohceti precej tesen in zato sva ves čas iskala kompromise med varčnostjo in ekologijo. Tako so gostje čevape namesto z okroglih krožnikov jedli z bolj ugodnih papirnatih pravokotnih tasic, nabadali pa so jih na lesene vilice. Tudi žlice za golaž so bile lesene, posodice za to jed pa so žal bile plastične. Prav tako nisva našla dovolj ugodne eko alternative pivskim plastičnim kozarcem, sva pa priskrbela papirnate kozarčke za kavo.

2. Podpisovanje pribora in kozarcev

Podpisovanje kozarcev je na takšnih dogodkih že utečena praksa. Saj če si namesto svojega piva le ne želite srkniti jabolčnega soka, polnega sline 5-letnega mulčka, potem je vodoodporno pisalo prava rešitev. Kaj pa podpisovanje pribora? Na pikniku smo jedli 2-krat, zato sem drzno predlagala, da vsak podpiše svoj pribor in bomo na tak način ustvarili pol manj odpadnega pribora. Glede na to, da so bile žlice in vilice lesene in dovolj široke, bi to bilo teoretično čisto izvedljivo.

Že domači, ki me poznajo in vejo da sem malo ku-ku kar se tiče eko načel, so me ob ideji gledali malo postrani. Drugi gostje pa se na moj eko namig niso kaj dosti ozirali. Poleg tega so za prvo jed potrebovali žlico ter skledico, za drugo pa vilice in krožnik. Iz tega razloga tudi ni bilo veliko smisla prihraniti žlico za kasneje.

3. Točena pijača

130 litrov piva – toliko smo ga popili skozi cel dogodek – lahko ob koncu dneva postane gora iz 260 pirovskih piksen (pločevink od piva op.p.). Zato sva še bolj ponosna, da smo se temu izognili s pivom v sodih, ki smo jih nato prazne vrnili pivovarni. Podobno, sta bila gostom na voljo točeno vino ter voda iz pipe. Smetili smo le pri sokovih in gazirani pijači, ki smo jo nakupili v plastenkah. Če bi tak dogodek organizirala ponovno, bi raje poiskala kak dober domač sirup, naredila domač ledeni čaj, ipd.

4. Eko dekoracija

Ker smo imeli dogodek sredi gozda, se okraševanje z veliko plastike ni zdelo smiselno. Sicer pa smo se v organizacijskem timu največ časa pogajali za prte na lesenih (gasilskih) mizah. Ženskam se prti zdijo nuja, moški ne vidijo smisla, jaz pa raje ne bi kupovala stvari za enkratno uporabo. Na koncu smo doma našli še en mali zvitek papirnatega prta, ki smo ga razrezali tako, da je vsaka miza dobila osrednji beli del – kot prtiček pod drugo dekoracijo.

Če bi se piknik odvijal poleti, bi vsako mizo gotovo okrasila s cvetlicami iz bližnjega travnika. Tako pa sem sledila ideji s Pinteresta in doma pripravila jesenske svečnike. Ker pa ni ohceti brez cvetja na mizi (spet te naše »ženske« teorije), smo rešili tudi to zagato. Porezala sem poganjke domači travnati lončnici, mami (Hvala mami!) pa jih je nato posadila v posamezne lončke in jim za barvo dodala še nekaj vejic rdečega šipka.

Mize so bile torej okrašene v skladu z okolico, ampak vseeno – naj se vidi, da praznujemo poroko! Sprva sem v ta namen hotela obesiti svetle papirnate rože, ampak bi jih potrebovala veliko več, kot je prenesel najin tesen budget. Zato sem popustila in v Magic Shopu naročila balone. Na moje prijetno presenečenje so bili le-ti narejeni iz bio razgradljivega lateksa! Pa vendar se je izkazalo, da gre pri taki oznaki materiala predvsem za lajšanje slabe vesti. Kot sem se kasneje pozanimala pri prodajalcu, baloni po uporabi sodijo med ostale odpadke.

5. Ločevanje odpadkov

Ob takšnih priložnostih se vedno spomnim nekega predavanja o vedenju turistov: Doma se varčni Janez vedno le na hitro oprha z mlačno vodo. Ko pa je Janez na dopustu v Afriki, se sprosti in pusti, da mu vroča voda teče po hrbtu tudi do pol ure dolgo. Podobno se dogaja na piknikih. Čeprav smo doma že vsi vajeni reciklaže, se na takih dogodkih na koncu v črni vreči znajde vse hkrati – beli plastični krožniki, ostanki hrane, kartonska embalaža, stekleni majonezni kozarci…

V upanju, da ne bomo Janezi na dopustu sem pripravila oznake za ločevanje smeti. Rezultat? Vreče niso bile prazne, temveč porazne. 8 vreč, razvrščenih po kategorijah: embalaža, bio, papir in ostalo se je ob koncu dneva ponašalo s popolnoma enako vsebino. Dobra novica je, da smo svoje smeti vestno nosili do vreč in zato nismo pacali po naravi. A vendar je jasno, da ločevati sredi žura še ne znamo.

 

Koliko smo bili pri izvedbi čim bolj eko dogodka uspešni ali ne, naj presodi vsak sam. Je bilo sploh smiselno iskati biorazgradljiv pribor, če je ta na koncu končal v isti vreči kot vse ostalo? Upam, da se mi bo ta članek čez nekaj let zazdel smešno neuporaben in da bo vsak naslednji dogodek, ki ga priredimo, smetil manj!

4 Comment

  1. Pa kje so. fotkeeeeeeee

    1. Morda se pa kakšna najde in jo dodam naknadno. Recimo, da mi gre fotkanje tako slabo, kolikor dobro pišem. Pa sem se odločila, da bom objavljala samo ta dobre stvari 😉

  2. Še dve ideji za naslednjič;
    Menim, da bi lahko obiskovalce bolj spodbudili k ločevanju, saj smo imeli na voljo ozvočenje za program. Torej bi lahko gostom tudi povedali kaj pričakujemo. Verjamem, da bi bili nasveta samo veseli.
    Za pomoč pri zbiranju ločenih odpadkov pa bi uporabila različne barve vreč, ne samo črne. Tudi meni sredi mesta pomaga recimo rumena za embalažo in rjava za bio odpadke.

    1. Hvala, dobre ideje za naslednjič! Meni se ves čas zdi, da je kar izziv iskati mejo med tem, da drugim težiš s svoji načeli in tem, da si preveč sramežljiv in neopazen. Bomo drugič bolj barviti 🙂

Leave a Reply