V iskanju pravih besed

Aaaaaajm beeeeeek! (I am back, ang. za nazaj sem; op.p.) Že kar nekaj časa se nisem oglasila, ker sem vse od poletja iskala prave besede.

Prave besede, kako bi povedala, da sva se julija poročila in da bo konec septembra ohcet za vso žlahto. Prave besede, ker so bili nekateri ključni deležniki (starši) močno užaljeni ob najini skrivni poroki na hitro.

Iskala pa sem se tudi v tematiki bloga. Naslov manj naj bi pokrival vse od življenja z manj odpadki, manj plastike, manj stvarmi (minimalizem), manj denarja (frugal living) in manj psihične navlake (intentional living). Vendar pa sem v začetku leta precej zaplula v zero waste okolje, ki je s prihodom dojenčka hitro postalo more waste. Med dosedanjimi bralci se je nabral velik delež somišljenikov v smislu varstva okolja. Da bi še naprej pisala o strogem zmanjšanju odpadkov in kupovanju mesa v kozarcih, se mi je zato zdelo preveč hinavsko. In nastala je dolga tišina. Mogoče sem s tem naredila rez in lahko nadaljujem sveže in širše, z vsemi prej omenjenimi temami.

Naslednja točka pa je nova definicija mene: m a m a. Glasno sem vpila, »ne, to ne bo še en mamast blog!«. Hja, če ne želim postati totalen shizofrenik, potem boste pač požrli tudi kak post o plenicah, vrtcu, otroškem joku, ipd.

No, pa začnimo. Najprej o najbolj vroči zgodbi poletja: kako sva skočila na občino in se poročila z manj.

Leave a Reply