Tretji teden: Zero waste svet, vlažno korenje in žganci v kruhu

zelenjava

Vse do sedaj se mi je zdelo, da sem s tole temo odkrila nekaj novega, o čemer večina še ne ve veliko in se mora šele začeti zavedati. Vsaj tako sem mislila, dokler ni v tem tednu, zero waste dobesedno skakal vame z vsakega kotička. Prižgem TV in oddaja Svet ima prispevek o plastiki. Naši politiki so ravno sedaj objavili novico o prepovedi brezplačnih plastičnih vrečk. Lidl je objavil e-knjigo na temo »recikliranja« ostankov hrane. Moj Facebook zid je kar naenkrat poln ljudi, ki debatirajo o uporabi steklenih kozarcev in obstaja celo zelo aktivna skupina, ki govori samo o pralnih pleničkah za male zero waste ritke (a roko na srce, še bolj aktivni pa so v Fb skupini Dom brez odpadkov. Priporočam sledenje!). Na šoli za starše nam svetujejo podobno, pralne plenice, pralne robčke, čim manj plastične navlake in da najbolj zanimive igračke lahko napravimo sami. Vau, pa to je super! Je vse to zato, ker sem sama pokazala malo več zanimanja ali se svet res tako hitro prebuja iz plastičnega prijema?

Sicer pa sem tokrat ponovila obisk naše male tržnice. Vse, kar sem nakupila prejšnji teden se je ravno prav porazdelilo med tedenske obroke in ko se je zaloga sadja in zelenjave izpraznila, je bila tu že sobota. Morda sem res plačala kak evro več za korenje, jabolka ali por kot bi npr. v supermarketu, a se mi zdi super, da lahko namesto poceni kilogramskega pakiranja kupim točno toliko kot potrebujem za en teden in nič ni zgnilo. No, hitrejše kvarjenje hrane pa verjetno ni odvisno le od količine, temveč tudi od njene hrambe. Ko sem tako prinesla domov vrečo zelenjave brez tesnih plastičnih ovojev, se je pojavila dilema. Kako naj zdaj to shranim? Kaj gre v hladilnik in kaj ne? Kaj je bolje ohranjati pri kondenzu v hladilniku in kaj na suhem? Po domače, kako naj za 5 dni spravim korenček brez da bi zgnil ali postal čisto mehek in mlahav? Prepričana sem, da bi se zbor naših pokojnih babic in dedkov prav lepo zabaval ob naših modernih dilemah. Moderne dileme, moderne rešitve in zato sem vse guglala. Korenček je tako v hladilniku spodaj v mokri krpi, nad njim zelje ponosno stoji na svojem krožničku, čebula pa je ostala na pultu. Koliko zelenjavne družbe in kako sem uspela ohraniti na tak način, poročam čez nekaj časa.

Z zelenjavo vrtenja po kuhinji še ni bilo konec. Kot obljubljeno, sem ta teden kupljen kruh zamenjala za domačega. Ker tudi do sedaj nisem kupovala belega kruha, ampak mešanice z drugo moko, kot sta ržena ali ajdova, sem se najprej ambiciozno lotila peke ajdove štručke. Sledila sem temu receptu in kot pravijo, v tretje gre rado. Z vsako napako se človek nekaj novega nauči. Moji lekciji sta bili: (1) S starim, mrtvim kvasom bo tudi po 2 urah peke štruca wannabe kruha ostala kepa plastelina. (2) Če v receptu piše palični mešalnik, uporabi palični mešalnik. Številnih grudic ajdove moke s prsti ni šlo zmečkati in zato sem ob zajtrkih uživala ajdovih žgancih, ujetih v kruhovo skorjico. A sem vztrajala! In v tretje je iz pečice le prišel lepotec na spodnji sliki. Njam!

ajdov kruh
V tretje gre rado 🙂

Leave a Reply