V supermarket z zero waste razmišljanjem

nakupovanje zero waste

Na sobotno dopoldne dojenčica drema in midva imava čas za umirjeno kavico. Temu sledi hitro pospravljanje doma, saj ko se bo zbudila, gremo ven, iskat nove dogodivščine. Najprej sprazniva pomivalni stroj in S. se ponovno jezi nad količino steklenih kozarcev. Teh je zadnje čase zmeraj več in zdaj me že zafrkava, da postajam novi Stenko (ponudnik vseh vrst Steklovine v IC Trzin). Po svoje ima prav, zakaj govorim o manj, stekla pa je vse več?!

Zato ker, kot piše ena najopaznejših tujih zero waste blogerk Kathryn, življenje ni vedno popolno in ponudnika hrane v rinfuzi ni vedno v bližini. Ali pa nam v vozičku joka dojenček, ki nima potrpljenja, da bi obiskali 15 ponudnikov lokalnih živil ali pa imamo dohodek manjši od minimalne plače ali pa živimo v premajhnem stanovanju, da bi lahko skladiščili velike nakupe izdelkov v rinfuzi (ja, v mojem primeru drži vse našteto. Pa pri tebi?) ali pa… In tako sprejemam kompromise. Še vedno kupujem izdelke v embalaži, le da je ta – če se le da – kartonska ali steklena.

Nasveti za bolj osveščene nakupe v običajnem supermarketu

In ker život nije bajka se na koncu tudi najbolj ozaveščeni potrošniki znajdemo v Lidlu, Hoferju, Sparu, Tušu ali Mercatorju in ne samo na tržnici. Kathryn začenja izziv, ki se spoprijema z nabavo čim bolj zero waste živil v običajnem megamarketu, kot je v tujini Target. Kaj se lahko naučimo iz prvega prispevka?

  • Plastika ni enaka plastiki. Vsaka embalaža je označena s številkami od 1 do 7 in vsaka ima svojevrstne značilnosti ter možnosti reciklaže. Med laiki velja, da sta najboljši (oz. najmanj nevarni) plastiki 2 in 5.
  • Izbiranje čim večje embalaže. Ena velika plastična posoda je boljša ko t več majhnih. Velike posode iz kakovostne plastike se lahko ponovno uporabi za shranjevanje drugih živil.
  • Izbirajmo živila čim bolj lokalnega izvora (npr. fižol iz Slovenije, Hrvaške ali Avstrije in ne iz ZDA). Takšna živila s svojim transportom povzročajo manjši ogljični odtis.
  • Če se le da izbirajmo živila pakirana ali v karton (npr. makaroni) ali v steklo (npr. paradižnikova mezga) ali papir (npr. moka ali sladkor).
    • Živila, kot so čaj ali bonboni izbirajmo v obliki brez posamičnih pakiranj (čaj brez vrečk v kartonski ali kovinski škatli).
  • Če obstaja možnost, kupimo izdelek v »refill« obliki (tekoče milo, začimbe…)
  • Izberimo ponudnike, ki nudijo možnost vračila embalaže (pri nas so to npr. steklenice).
  • Prednost dajmo ekološkim izdelkom in prosti reji živali.
  • Izbirajmo jajca s kartonsko embalažo. Slednjo lahko nato odvržemo med papir. Še boljše pa je, da jo podarimo kmetom, ki gojijo kokoši ter pri prodaji domačih jajc vedno z veseljem uporabijo embalažo, zbrano iz trgovin.
  • Izberimo sadje in zelenjavo, ki ni pakirana. S seboj imamo lahko svoje vrečke iz blaga.
  • Nakup sira, mesa in kruha opravimo v trgovski mesnici, pekarni in delikatesi. Izberimo čim večje kose in jih doma nato razrežemo in hranimo v manjših enotah.

Z vsakim nakupom glasujemo za manj plastike

Seznam točk je kar dolg. Mnogi me zato sprašujejo, zakaj bi se posameznik trudil in zavračal plastiko, češ da smo sami itak nemočni. Dokler bodo ti »hudobci« v živilski industriji vsako stvar zavili v folijo in vsako žličko jogurta pakirali v lončke »itak nimamo kaj«. No, če sem se kaj naučila skozi študij in prakso v marketingu, je to, da vem, da se prodaja to, kar kupec plača. Če bomo več povpraševali po rinfuzi ali ne-plastični embalaži, se nam bo še prehitro zgodilo, da zero waste ne bo več le stvar privilegija ali iznajdljivosti. Vsak nakup je naše glasovanje za ali proti plastiki. Seveda pa vsak glasuje po svojih zmožnostih, četudi nam ne uspe biti čisto zero waste: že manj je dovolj.

2 Comment

  1. Dej mi to za sadje in zelenjavo razloz. Ce mam eno vrecko sabo, kupujem pa banane, jabolka in hruske, rabim tri vrecke al kaj prilimam tisto etiketo?

    1. V isto vrečko in gor tri etikete, potem pa mižiš, ko te trgovka grdo pogleda XD

Leave a Reply