Šesti teden: papirnato slovo

slovo

Za nami je teden slovesa. Žalna slovesnost za papirnatimi letaki se je odvijala za jedilno mizo ob kavi v soboto dopoldan, v nedeljo pa so spremembe doletele tudi kuhinjo.

Nalepka, ki stane dobrih 40 centov in se jo lahko kupi na Pošti, je v našem domu ta teden pristala kot čista stvar provokacije. Kot že omenjeno pri popisu stanja, je moj najljubši potrošniški hobi listanje letakov ob popoldanski skodelici kave. Ker ob tem nastajajo tedenski 15-centimetrski kupi papirja, se moj dragi samo smeji vsem idejam o zmanjševanju odpadkov. V boju proti njegovi nejeveri zato ukinjam letake nekaj mesecev prej, kot sem sprva načrtovala. Tolažim se z dejstvom, da imajo vsi trgovci letake tudi na spletu, popuste, pa že sedaj dobivam po e-pošti in jih tudi vedno koristim tako, da trgovkam samo pokažem ekran telefona.

adijo letaki
Pa sem popustila. Adijo letaki! Šmrc.

V kuhinji se poslavljamo od zadnje živo zelene gobice za pomivanje posode. Še do danes mi ni čisto jasno, ali naj jo odvržem v ostalo ali v plastiko. Kamorkoli bo šla, upam, da je to zadnja takšna dilema. V kuhinjo namreč prihaja nov čistilni par v modni natur barvi lesa: krtačka na lesenem držalu in motovoz iz naravnih vlaken. Iz slednjega sem skvačkala »gobico«, ki jo bojda lahko uporabljam vse dokler se ne začne razkrajati in svoj dom poišče med organskimi odpadki, jaz pa skvačkam novo.

 

pomivanje posode
En romantičen film časa, da sem prste spomnila na to, kako je uporabljati kvačko in nastalo je tole. Dodala sem vrvico, da se bo krpica po pomivanju posode lahko sušila.

Počasi, počasi se tudi poslavljamo od kupa plastičnih vrečk. Tiste, ki jih še imam doma, poskušam uporabiti čim večkrat. Hkrati povečujem zalogo vrečk iz blaga, pri tem mi zelo pomaga mami. Iz zadnjega izleta v Ikei mi je prinesla prav posebno darilo, tako simpatični vrečki, da bi jih človek uporabljal kar namesto torbice!

vrečke iz blaga
Vrečki iz Ikee in doma zašite vrečke (by mami; generacija, ki še ima in zna uporabljati šivalni stroj)

Poleg vrečk počasi nabiram tudi zalogo steklenih kozarcev s pokrovi. Ti bodo, upam da kmalu, postali sestavni del shrambe in nadomestili plastične škatle in vrečke. Odločila sem se, da svojo zbirko postopno povečujem tako, da kupujem živila v stekleni embalaži, ki jo nato operem in obdržim v shrambi. Ko bo kozarcev dovolj, pa jih bom začela jemati s seboj v nabavo tedenske hrane. Zraven bom vzela še dobro mero poguma (jajca po domače) za soočenje s plastike vajenih prodajalcev. Tudi to še zbiram.

stekleni kozarci
Repa v kozarcu. Ko jo pojemo, bomo imeli kozarec za moko. Trenutno v strahu pred molji moko v papirnati embalaži shranjujem še ovito v plastično vrečko.

 

2 Comment

  1. Veliko sreče na poti do doma brez odpadkov! 🙂 Naj te malo potolažim: večina prodajalcev je zelo prijazna tudi do tistih strank, ki v trgovino prinesejo svojo embalažo in nič ne komplicirajo 🙂 Tudi, če se kakšen malo zmede, na kratko obrazložiš zadevo, pa je 🙂

    Seveda pa se bo našel tudi kakšen, ki bo kar odkrito nesramen. Očitno morajo biti tudi taki, da potem bolj cenimo tiste ta prijazne … 🙂

  2. Hvala za spodbudo Martina 🙂 Če te lahko še malo “pobezam”: V kakšnih trgovinah pa si do sedaj imela dobre izkušnje? Najbrž gre za manjše lokalne ponudnike-obrtnike/kmete? Si že kdaj poskusila v običajni trgovini z živili?

Leave a Reply