Prvi teden: Spremembe so (še) v glavi

Začetki

Zadala sem si, da tole smetiščno spremembo vozim počasi. Ker ko se z glavo vržem v kakšno vročo zadevo, se znam prav tako hitro, kot me je zagrelo, tudi ohladiti. Tega pa nočem. Zato sem bila ta teden bolj sanjač, v glavi zero waste, v resnici pa čisto običajen pacek.

Raziskovala sem možnosti, odkrivala, kdo se v Sloveniji s tem že ukvarja in se zabubila v naključne angleške zero waste bloge. Največji šok tedna je bil morda podatek o tem, da povprečen dojenček v svoji življenjski dobi kakanja in lulanja v priljubljene plenice za 1-kratno uporabo še preden se dobro zaveda samega sebe ustvari 2 toni smeti. 2 toni mešanih odpadkov! Mislim, za kaj takega bi si v naši katoliški deželi otroci pri 3 letih nedvomno zaslužili še en krst in odvezo za take grehe! Tako še danes pojma nimam, niti kje bo previjalna v stanovanju ali kako se zmenja običajna pamperska, ampak do podrobnosti poznam vsaj 7 znamk pralnih plenic, njihovo uporabo in nameščanje.

Dobro, moje neumorno googlanje zjutraj, zvečer, na poti in med časom za študij je čisto potiho vseeno prineslo nekaj sprememb.

Iz tokratnega tedenskega izleta do trojice Lidl-Hofer-Spar sem prinesla čisto premalo hrane. Vem, da ne bo zadosti za cel teden in da mi bo v sredo žal prazne shrambe. A vsakič, ko sem v roke prijela plastično embalažo z ubogih 250 g vsebine, sem čutila krivdo.

Opazila sem tudi, da tuji zapisi veliko omenjajo plastične slamice in bijejo vojni proti temu čisto nepotrebnemu kosu človeške navlake. Ne vem, morda zato ker jih tudi sama ne uporabljam, a v Sloveniji se mi to vseeno še ne zdi tako velik problem. Sem pa vseeno z novimi očmi spremljala običajno dogajanje v restavracijah in barih. Opazila sem, kako malo je pri nas točene ponudbe pijač. Vsaka flaška vode, pijače z mehurčki ali pa craft piva ostane na kupčku smeti (vem, gostinci imajo nekaj povratne embalaže, ampak iz malo izkušenj vem, da je to le del steklenic). Tako sem poleg hrane izrecno naročala le kozarec vode iz pipe. Pri kavi pa žal ni šlo tako lepo. Sladkor za v kavo? Izvolite, tu je sladkor v vrečkah! Seveda, poleg je sedaj že obvezen del kave piškotek v plastičnem ovoju. No, ker pri vse večjem trebuhu ne morem več popiti toliko kave kot doslej, sem naročila čaj. V Sloveniji imamo že tradicionalno super ponudbo čajev, zdi se da je vsaka druga mamca zeliščarka, če pa je že v filtru, je le ta v vrečki, ki jo vržemo v bio kanto. A ker to očitno ni dovolj fensi, sedaj v lokalih dobivam čaj v ličnih vrečkah, ki so, pa saj ne moreš verjeti, iz plastike!

Ja, v prvem tednu sem samo malo bolj odprla oči in svet se zdi plastičen. Ampak ni vse samo črno. Sodeč po članku v našem lokalnem časopisu nisem edina, ki jo počasi ni več všeč 150 kg plastike letno, ki jo puščam za seboj.

157 odpadne embalaže na Slovenca
Črna kronika v lokalnem časopisu: 157 odpadne embalaže na Slovenca

Leave a Reply