13. teden: Če imaš visok cuker, izberi živila z manj embalaže

sladkorna dieta in živila z manj embalaže

Zaradi diete (nosečniški diabetes) je priprava obrokov 6-krat na dan postala moje opravilo številka ena. Včasih zato postanem malo sitna, sicer pa sem se prepustila odkrivanju novih receptov ter tako pregnala dolgčas na krožniku. (Čisto potiho priznam, da je šlo celo tako daleč, da zdaj ne zamudim nobene oddaje Masterchef Slovenija, medtem ko prejšnjih sezon nisem gledala niti enkrat…)

Dieta, ki se je moram držati, je običajna dieta za sladkorne bolnike s prilagojeno kalorijsko vrednostjo za nosečnice. V praksi to pomeni, da moram jesti ultra zdravo, škroba je le za odtenek in še ta ne sme biti bele barve (npr. bela moka ali bel riž), sadja pa je pol manj, kot bi si ga sicer privoščila. Izogibati se moram tudi slastni smetani vseh oblik, meso pa mora biti čim bolj pusto in v (pre)majhnih porcijah. Tako teče moj tretji mesec brez kančka sladkarije in niti enega ugriza v piškot, kar se mi zdi za nosečnico lep dosežek! Hkrati bi ob najrazličnejših rojstnodnevnih praznovanjih, ko imajo vsi polna usta torte in sladoleda najraje kar zajokala in tulila, kot kak majhen otrok, ki pri blagajni ne dobi kinder jajčka.

Hrana v svojem osnovnem stanju je bolj polnovredna kot malica to go v plastičnem ovitku

Kadar ne jokam in se smilim sama sebi, ker obstaja toliko sladkih pregreh, ki jih jaz ne smem, ugotavljam, da gresta zdrava prehrana in dom z manj odpadkov prav lepo skupaj! Če želiš hrano brez plastične embalaže, je ta navadno v najbolj surovem in osnovnem stanju, npr. kot cela glava solate, kilo jabolk ali moke. Gotovo gre tudi za bolj polnovredna živila, saj npr. krušna moka iz mlina še zdaleč ni bele barve in taka živila je tudi potrebno izbirati ob sladkorni dieti.

Malica
Primer malice: domač polnozrnat kruhek, narezano jabolko in doma praženi lešniki

Ker mi, Čokolino generacija, šele spoznavamo, da krava ni vijolična in da ima kvas rok uporabe

Morda se posameznikom, ki živijo na vasi ali kmetiji, vse moje ugotovitve zdijo popolno odkrivanje tople vode. Ampak jaz sem otrok ljubljanske regije, pripadnica Čokolino generacije, ki ve, da krava ni vijolična, samo zato, ker sem občasno na izletu za vikend videla tudi kakšno lisko. (Ampak to še ne pomeni, da v Švici nimajo vijoličnih…)

In tako se učim. Krave niso vijolične. Krušna moka je nekaj takega kot polbela moka. Iz kvasa, ki ga imam v hladilniku že od junija, ni nastal kruh ampak kepa plastelina. Če naslednjič porabim samo pol kvasa, ga lahko drugo polovičko zmrznem. Korenje brez plastičnega ovoja se v hladilniku dobro drži tudi po dva tedna, če ga zavijem v moker servet. Če lešnike popečem v pečici dobijo tisti pravi, Nutela okus. Srečna sem, ker imam Google in ker tete ter babice vse Slovenije uporabljajo forume. Brez tega bi bila pa res izgubljena in če bi bili leta 1995 prisežem, da bi najbrž še naprej jedla čokolino in sanjala vijolične krave.

Ob koncu tedna me sestra na oddelku za diabetes v ljubljanski UKC na rednem pregledu pohvali. Očitno sem pridna učenka. Moji rezultati kažejo, da zero waste, oz. dieta z manj odpadki odpadki dobro vpliva na moj krvni sladkor.

1 Comment

  1. Super zapis in zanimiva povezava, ki nedvoumno drži. Dobra hrana ne potrebuje kričeče embalaže.

Leave a Reply